Kdor ne zmore biti sam svoj terapevt, mu bo morda v pomoč pogovor s strokovnjakom posamično ali v skupini in druženje z bolniki s podobnimi težavami.

V Sloveniji deluje Društvo za fibromialgijo,[1] ki objavlja različne terapevtske pristope in možnosti za obravnavo bolečin in drugih težav pri fibromiagiji in sindromu kronične utrujenosti, ki jih kot “dobro prakso” priporočajo člani. Deluje regionalno – posebej aktivni sta celjska in ljubljanska skupina. Društvo je postalo član evropske zveze za fibromialgijo ENFA.[2]

Dr. Sarno, utemeljitelj diagnoze TMS, navaja, da je v zahodnih, gospodarsko bolj razvitih državah mnogo več bolnikov s fibromialgijo in sorodnimi motnjami, kot v manj razvitih. Nemara ravno poplava zdravstvenih informacij  v raznih medijih vodi pri obremenjenih in dovzetnih ljudeh do masovnega prevzemanja simptomov in v prvi fazi razvoja bolečine. Če obremenitve ne prenehajo, bolnik pa ne ozavesti vzrokov za bolečine, lahko prerastejo v resne in usodne bolezni. Njegovi številni uspešno ozdravljeni primeri kažejo, da velja slediti tudi vodenemu pogovoru s samim sabo. Ena od možnosti je delo po 30-dnevnem programu dr. Schehterja. Angleški govorci pa se lahko pridružijo spletni skupini, ki deluje po metodah dr. Sarna.

Inštitut za preventivno medicino skuša s svojim delovanjem pomagati ljudem, ki se sprašujejo: “Kaj storiti, ko se zavemo, da naše težave nimajo zgolj organskega vzroka, nam pa se vseeno vrti, ne moremo spati, zbada nas pri srcu…?” Program rehabilitacije za kroničnega bolnika vodita prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. in Mateja Hafner, dr. med, ki v celosten pristop vključujeta tudi pisanje dnevnika prehrane, telesnih aktivnosti in čustvovanja.