Kaj je fibromialgija?
Fibromialgija je kronična motnja, za katero je značilna razširjena mišična bolečina, utrujenost in več občutljivih točk na telesu, ki se pojavijo v natančno lokaliziranih področjih, še posebej na vratu, hrbtenici, ramenih in bokih (‘fibro‘ pomeni vlaknasta tkiva, kot so kite in vezi, ‘mi‘ označuje mišice, ‘algia‘ pa pomeni bolečina). Ljudjem s fibromialgijo se lahko pojavijo tudi: motnje spanja, jutranja okorelost sklepov, glavobol, sindrom razdražljivega črevesja, anksioznost, težave s spominom in koncentracijo (kognitivne motnje), boleče menstruacije in drugi simptomi.
Pri ljudeh, ki so nagnjeni k izražanju navedenih motenj in bolečin, se te najprej pojavljajo posamično in občasno, v napredovali fazi pa v različnih kombinacijah in v močnejši obliki. Ko bolečine v daljšem času (lahko nekaj let) toliko napredujejo, da jim ustreza diagnoza fibromialgije, gre za resno organsko obolenje, pri katerem so ugotovili imunske, endokrine, mišično-skeletne in nevrološke nenormalnosti, ki pa so nespecifične. To pomeni, da se ne pojavljajo enako pri vseh bolnikih, prav tako pa se te nepravilnosti lahko pojavljajo tudi pri drugih boleznih (zmanjšano delovanje ščitnice, revmatoidni artritis, lymska borelioza, rakava obolenja, aids, motnje prehranjevanja, zloraba psihoaktivnih sredstev itd.).
.
Slika: Tipične občutljive fibromialgične točke; petina bolnikov, ki v ZDA pride k revmatologom, ima fibromialgijo; to diagnozo postavijo, če je stalno razširjena bolečina navzoča v 11 od 18 občutljivih točkah in vztraja več kot 3 mesece.
Dr. Sarno povezuje fibromilagijo, ki tako kot boleče koleno, komolec, hrbtenica, ipd. vključuje skeletno-mišični sistem, v skupno diagnozo ‘tenzijsko mionevralni sindrom’ (TMS). Na iste mehanizme nastanka pa navezuje še sedem področij kot “ekvivalente TMS”, pri katerih nastajajo različna druga kronična obolenja[1]:
- prebavila,
- žilni sistem,
- koža,
- imunski sistem,
- genitalno-urinarni sistem,
- srčni mehanizem in
- drugo, kamor vključuje hipoglikemijo, omotico, tinitus, sindrom kronične utrujenosti in spastično disfonijo.
TMS diagnozo je ortoped dr. Sarno pričel postavljati za stanje, v katerem čustveni stres povzroča telesno bolečino v človeškem telesu. Bolniki, ki so bili pripravljeni sprejeti to diagnozo, ki so ozavestili prave vzroke in so osvojili tehnike, da ob naslednji čustveni stiski um ni izzval enega od bolečinskih simptomov, so npr. ortopedske bolečine pozdravili brez operacij in analgetikov. Obstaja tudi več stanj, za katera Sarno meni, da lahko čustva igrajo pomembno vlogo, vključno z: avtoimunskimi boleznimi, srčno-žilnimi boleznimi in rakom. Temu mnenju se pridružujejo tudi nekateri drugi priznani zdravniki, ki so izkustveno prišli do teh spoznanj.
Dr. Nela Sršen, kirurginja v Univerzitetni bolnišnici v Padovi, kjer se ukvarja s transplantacijo jeter in onkološkimi bolniki, je prišla do spoznanja, da je um vladar našega zdravja: lahko izzove organske poškodbe. Intenzivna čustva, še zlasti pri občutljivih ljudeh, pripeljejo do sprememb sekrecij in tkiva. Negotovost sodobnega sveta, stalna vznemirjenost, pomanjkanje varnosti in podobno, izzivajo stanje zavesti, ki pripeljejo do živčnih in strukturnih motenj prebavil, vnetnih in avtoimunskih bolezni. Meni, da je odločilno, da bolnik ozavesti in razume vzrok, ki je pripeljal do bolezni, od tega pa je odvisno ali bo kirurško ali katerokoli zdravljenje uspešno.[2]
O psihonevroimunologiji, ki daje znanstveni okvir za razumevanje TMS sindroma, sta na Slovenskem prva napisala obsežno medicinsko strokovno delo zdravnika dr. Mateja Hafner in prof. dr. Alojz Ihan [3]. V knjigi, ki temelji na lastnem raziskovalnem delu ter na okoli 1000 znanstvenih člankih in drugih virih, najdemo presenetljivo ugotovitev: Telo je naš nezavedni um – vse potlačene in zanikane čustvene travme shranjujemo v telesu, odražajo pa se v telesni biokemiji in fiziologiji [3, str. 79-81]. Če je človek predolgo izpostavljen stresu, se telo prilagodi, razvijeta se kronični premajhen ali pretiran odziv, ki vodita preko sprememb v delovanju živčevja, žlez z notranjim izločanjem in vnetnih sprememb k bolezenskemu vedenju. Sindrom kronične utrujenosti in izgorelosti, fibromialgija, glavoboli, bolečine v križu, avtoimunske bolezni in alergije so posledice prilagoditve telesa na konstantne dolgotrajne stresorje (zdravju škodljive neugodne okoljske in psihosocialne razmere kot so: socialne stiske, nezaposlenost, neprijazni odnosi), ki jim posameznik osebnostno ni kos. [3, str. 96-102]
[1] Sarno, E. J. (1998) The Mindbody Prescription: Healing the Body, Healing the Pain.- Amazon,
[2] Sršen, Nela (2013) Rak na duši. Skrivnost življenja in odkrivanja duše skozi kvantno medicino, dod. epigenetika.- Grafički zavod Hrvatske, Zagreb, s. 37-42 (Intervju – NeDelo)
[3] Hafner, Mateja, Alojz Ihan (2014) Prebujanje : Psiha v iskanju izgubljenega Erosa – psihonevroimunologija.- Ljubljana : Alpha center : Inštitut za preventivno medicino, 2014; 818 s.
Telesno in duševno zdravje kot tudi regeneracija temeljijo na prehrani, telesni vadbi in drugih soodvisnih posegih v človeka.
Motnja ali bolezen?
K priznanju bolečinskih stanj in drugih motenj, za katerimi v Evropski uniji trpi skoraj 14 milijonov ljudi, je pripomogla tudi izjava Evropskega parlamenta o fibromialgiji, podpisana januarja 2009 in naslovljena na Evropsko komisijo in Svet EU, naj razvijeta strategijo EU za fibromialgijo, da bi se to stanje priznalo kot bolezen, da pomagata dvigniti osveščenost in olajšati dostop do informacij zdravstvenim delavcem in bolnikom tako, da podpreta EU in nacionalne kampanje osveščanja, raziskave in sistematično zbiranje podatkov ter spodbudita države članice, da izboljšajo dostopnost do diagnostike in zdravljenja fibromialgije.
Izjavo Evropskega parlamenta o fibromialgiji so podpisali tudi poslanci iz Slovenije (Mojca Drčar Murko, Alojz Peterle, Jelko Kacin).[3] Utemeljeno je bila pripravljena, saj je Svetovna zdravstvena organizacija priznavala fibromialgijo kot bolezen od leta 1992 dalje, v EU pa še vedno pa ni bila vključena v uradni seznam bolezni v EU, kar je bolnikom onemogočalo postavitev uradne diagnoze. Bolniki s fibromialgijo večkrat obiščejo svojega osebnega zdravnika, so večkrat napoteni k specialistom, so večkrat na bolniškem dopustu, so deležni več bolnišničnih storitev in zato predstavljajo znatno gospodarsko breme za EU, poleg tega pa ljudje s fibromialgijo težko živijo polno in neodvisno življenje, razen če imajo na voljo ustrezno zdravljenje in podporo. V izjavi so navedli še, da to izčrpavajoče stanje, za katerega so značilne kronične široko razprostranjene bolečine, prizadane od 1 do 3 % celotne svetovne populacije.
Zdravila za sindrom fibromialgije kot celoto niso znana, če ne gre drugače, bolniki sprejmejo simptomatsko zdravljenje, ki olajša znamenja bolezni (bolečino, nespečnost, motnje razpoloženja). Mnogim bolnikom pomaga sprememba življenjskega sloga (manj obveznosti, več gibanja, male radosti) in sprememba prehrane (več rastlinskega kot živalskega izvora, več polnovrednih živil, opustitev alkohola in drugih škodljivih razvad), vključitev prehranskih dodatkov (vitamini, koencimi in minerali). Najpomembnejše pa je druženje in sprejemanje svojih čustev, zlasti tistih, ki so obremenjujoča (jeza, razočaranje, žalost zaradi izgub in porušenih sanj), kar ne gre brez podpore družine, prijateljev, skupin s podobnimi interesi in, ne nazadnje, zdravnika, ki nas razume.
Na teh straneh boste našli nekaj informacij o TMS in sorodnih sindromih, kot jih obravnava dr. Sarno s sodelavci, vključno z dr. Schechterjem, ki je pripravil 30-dnevni program osredotočanja na morebitne vzroke bolečin, in nekaterimi drugimi tehnikami, ki pomagajo premagati strah pred bolečino in spremeniti določene vzorce, ki so privedli do bolezenskega stanja.
[3] Deklaracija Evropskega parlamenta o fibromialgiji – Strasbourg, 13. januar 2009
|
“Življenje nas ne bo čakalo, da ga bomo pričeli živeti: V njem smo sedaj in sedaj je čas, da ga živimo. ” |
“Life will just not wait for us to live it: |
TMS - odvračanje pozornosti z bolečino 